Čeprav se sliši morda vprašanje kakšno – torej splošno ali namensko – programsko opremo izbrati in uporabiti za podporo prodaji vstopnic bolj kot ne retorično, je včasih vendarle potreben premislek in takrat je dobro poznati temeljne razlike med generičnimi, lahko rečemo tudi splošnimi programi za izdajanje računov in specializiranimi ali namenskimi programi za prodajo vstopnic. Končni rezultat – natisnjena vstopnica in davčno potrjen račun – je seveda enak, ne glede na to, kateri program je uporabljen. V načinih kako priti do natisnjene vstopnice in dodani vrednosti, ki se ob tem ustvari pa so seveda velike razlike. Morda se sliši pretirano, a razlike so resnično tako velike kot med dnevom in nočjo. Ta prispevek je oblikovan s ciljem, da vsaj komu izmed bodočih uporabnikov ‘tiktinga’ prihrani stres, neprijetnosti in stroške, ki so posledica napačnih izbir in učenja na lastnih napakah. Cena, ki jo je potrebno plačati, da bi spoznali in doumeli dejansko vrednost splošnih (generičnih) programov in si priznali, da le-ti v aktualnih razmerah in zaostrenih tržnih pogojih več ne zadovoljujejo niti osnovnih dnevnih potreb, kaj šele razvojnih izzivov, kot je recimo oblikovanje publik, je namreč visoka. Tudi razkorak, ki nastaja med željami in pričakovanji sodobnih ciljnih publik s spremenjenim življenjskim slogom na eni strani ter omejenimi funkcijskimi možnostmi splošnih programov na drugi strani, se iz leta v leto le še veča. Za ponudnike vstopnic, ki so nekakšen vezni člen med programsko opremo za prodajo vstopnic in pričakovanji publik, je to seveda izjemno frustrirajoče in slej ko prej pride trenutek, da si morajo priznati nevzdržnost situacije ter poiskati sebi in svojim potrebam primerno rešitev. Bistvene razlike med splošnimi ali generičnimi rešitvami in namenskimi ali specializiranimi rešitvami, smo na kratko in v strnjeni obliki povzeli v tabelaričnem prikazu v nadaljevanju tega prispevka.

SPLOŠNA (GENERIČNA) BLAGAJNA NAMENSKA (SPECIALIZIRANA) BLAGAJNA ZA PRODAJO VSTOPNIC
Splošna blagajna se praviloma pojavlja v treh izvedbah: za gostinstvo, za trgovino in za storitvene dejavnosti (frizerji, kozmetični saloni, …). Blagajna lahko tiska tudi vstopnice, a le na načelnem nivoju. To namreč ni specializirani namenski produkt za ‘ticketing’, torej prodajo vstopnic in drugih produktov (npr. paketov), ki so značilni za deležnike v dejavnostih, za katere je značilno izdajanje vstopnic. Sodobni, napredni, specializirani ‘ticketing’ produkt je večnamenskavečopravilnavečkanalnaintegrirana platforma, specializirana za dejavnosti za katere je specifično izdajanje vstopnic. Najenostavnejši programi ponujajo le osnovne funkcionalnosti za prodajo vstopnic (tiskanje karte, izpis računa), s celovitimi rešitvami pa je možno početi še mnoga druga koristna opravila, ne samo prodajati vstopnic.
Delna rešitev brez dodane vrednosti Celovita rešitev z visoko dodano vrednostjo

Proizvajalec programske opreme ni specialist in zato ne pozna specifike dejavnosti, v kateri svoje produkte promovirajo, tržijo in prodajajo deležniki, ki izdajajo vstopnice. Posledično proizvajalec programske opreme nima specialističnih znanj in veščin, ki so značilne za področje ‘ticketinga’. Prav prenos specialističnih znanj in veščine v poslovno okolje naročnika pa prinaša le-temu znatno in finančno merljivo dodano vrednost.

Proizvajalec je s svojimi specializiranimi produkti prisoten v specializirani nišni industriji ‘ticketinga’. Njegova pecifična znanja in operativne veščine zagotavljajo, da bo naročniku svetoval in ponudil najboljše, po možnosti pa trudi v mednarodnem merilu referenčne rešitve ter prenešal v naročnikovo poslovno okolje najboljše ter na domačem in tujih trgih preverjene in učinkovite poslovne prakse. Rezultat prenosa znanj in operativnih veščin je sistemska prenova in stalne izboljšave promocijskih, tržnih in prodajnih procesov v naročnikovem poslovnem okolju. Rezultat je postopno povečevanje prodaje ter ustvarjanje nove dodane vrednosti.
Reference programske opreme se praviloma nanašajo na dejavnosti gostinstva, trgovine, trgovine od vrat do vrat ter storitvenih dejavnostih (frizerji, kozmetični saloni, itd.). Le izjemoma je možno najti kakšen primer, da je program prilagojen tudi izdajanju vstopnic, kar pa deluje le v okviru zelo osnovnih potreb naročnika in majhnem obisku. Program ponuja v najboljšem primeru le najosnovnejše funkcije, ki se omejujejo na tiskanje kart in zaključek blagajne. Reference programske opreme se nanašajo na deležnike, katerih osnovna, vsekakor pa ključna dejavnost je prodaja vstopnic za obiske, oglede, doživetja, prireditve in podobno. Programska oprema deluje pogosto tudi v najbolj zahtevnih pogojih velikega povpraševanja po vstopnicah, ki je značilno za posebej odmevne dogodke, kot so na primer koncerti znanih izvajalcev ali pa recimo mednarodne tekme športnih klubov, pri deležnikih v turizmu pa je takšen primer visoka sezona, ko lahko dnevni obisk doseže ali celo preseže tudi 10.000 obiskovalcev. V tako zahtevnih okoliščinah lahko zadovoljijo potrebe uporabnikov in obiskovalcev le specilizirane rešitve priznanih proizvajalcev.
Nabor programskih možnosti je prilagojen specifiki gostinske, trgovinske ali ene od storitvenih dejavnosti, v katerih je blagajna najbolj razširjena. Programskih možnosti, ki so specifične za ‘ticketing’ področje, generične blagajne ne ponujajo. Namenske ‘ticketing’ platforme imajo vgrajene programske možnosti, ki so specifične za dejavnosti, v katerih se izdajajo vstopnice, kot na primer: prodaja po sedežnem redu, upravljanje rezervacij, masovno tiskanje vstopnic, prodaja letnih ali abonmajskih vstopnic, prodaja po različnih cenovnih kategorijah, prodaja z različnimi režimi popustov, prodajne akcije in še bi lahko naštevali.
Splošna blagajna je namenjena tako imenovani ‘face-to-face’ prodaji, torej prodaji ob prisotnosti kupca. Prav zaradi tega ne ponuja mnogih, v današnjem času zelo pomebnih, v posameznih primerih pa celo ključnih programskih možnosti, kot so na primer: podpora za telefonske rezervacije in prodajo, podpora za e-promocijske aktivnosti, podpora za e-marketing, možnost spletnih rezervacij, možnost direktne spletne prodaje in podobno. Namenske ‘ticketing’ platforme niso namenjene le ‘face-to-face’ prodaji, ampak ponujajo tudi napredne možnosti za podporo promocije in trženja produktov (CRM), za rezervacije in prodajo produktov preko interneta (WEB Shop), za promocijo in prodajo produktov preko mreže prodajnih mest (Distribution) in druge. Za učinkovitost in uspešnost promocije, trženja in prodaje so omenjene možnosti danes ključnega pomena.
Zaradi osredotočenosti na gostinske, trgovinsko in storitvene dejavnosti, ki delujejo vedno lokalno, nenamenska blagajna ni predvidena za povezovanje z rešitvami ‘tretjih’ proizvajalcev ali ponudnikov. Njeno povezovanje na te rešitve je bodisi povsem nemogoče, če pa je že možno, zahteva njeno povezovanje znatne dodatne finančne in druge vire, v fazi uporabe pa se povečajo tudi stroški rednega vzdrževanja. Napredne namenske platforme praviloma vsebujejo specifične vmesnike za povezovanje z drugimi rešitvami, kot so na primer: avtomatska kontrola vstopa obiskovalcev, internetna prodaja, prodaja na agencijskih prodajnih mestih, analitična orodja za spremljanje prodaje in podobno.
Direktna povezljivost na distribucijske promocijske in prodajne poti, kar je za uspešnost trženja in prodaje produktov danes ključnega pomena, ni možna. Možna je direktna povezljivost platforme z marketinškimi in prodajnimi mrežami tako imenovanih tretjih ponudnikov, recimo z mrežo Mojekarte.si. To omogoča uporabniku platforme, da je s svojo ponudbo produktov 365 dni na leto prisoten na velikem številu prodajnih mestih po vsej Sloveniji, hkrati pa izkorišča sinergije, ki jih ustvarja ponudba različnih prireditvenih žanrov in pestrost ponudbe drugih produktov v distributerjevi mreži. Prav tako je možno povezovanje lokalnih blagajn uporabnikov z drugimi sodobnimi distribucijskimi potmi, kot so na primer družabna omrežja, spletni portali in podobno.

Domala vsak ponudnik vstopnic ima seveda neke svoje specifične izzive, zato se je najbolje za nasvet obrniti na kompetentne strokovnjake, ki znajo poiskati in svetovati optimalne rešitve. Na ta način se je možno izogniti stresu, ki ga prinašajo napačne odločitve, prihraniti pa je možno tudi znatna finančna sredstva. Odločitev bodočega uporabnika, da bo rešitve za svoje izzive iskal pri specialistih, ki jim je njegova dejavnost odlično poznana, hkrati pa izkazujejo mednarodne reference in ustrezni ‘pedigre’, je vsekakor korak v pravi smeri, ki se obrestuje. V zadnjem času tako zelo popularne rešitve zagonskih podjetij so lahko sicer finančno ugodnješe, a kaj, ko 90% teh istih podjetij propade v prvih treh do petih letih. To je pomembno vedeti zato, ker bo izbrana programska oprema zastarala najkasneje v roku štirih do petih let. Kvalitetno vzdrževanje, ki vključuje tudi posodobitve in nadgradnje programske opreme, lahko to obdobje podaljša in zaščiti vaš vložek.

Pojmovnik

  • Večopravilnost pomeni v praksi koncept ene informacijske rešitve za podporo specifičnih potreb različnih segmentov poslovanja deležnika, kot so na primer:  promocija, trženje, CRM, rezervacije, prodaja, kontrola vstopa obiskovalcev, trgovina, gostinstvo, planiranje človeških virov oziroma dela, evidentiranja prisotnosti in delovnega časa zaposlenih in podobno.
  • Večkanalnost pomeni v praksi koncept totalnega marketinga (prisotnost produktov na trgu 24 ur dnevno in 365 dni v letu)  ter promocije in prodaje produktov na vseh danes razpoložljivih prodajnih poteh, enako pa tudi na prodajnih poteh, ki se bodo šele pojavile kot posledica nekih prihodnjih tehnologij in/ali medijev (takšen primer iz nam bližnje preteklosti je uvajanje interneta, v 90-tih letih, brez katerega si danes absolutno ni  možno zamisliti sodobne in učinkovite prodaje).
  • Integralnost pomeni v praksi, da so vse aplikativne rešitve informacijske platforme medsebojno združljive in povezane znotraj ene celote ter delujejo na enotni (navadno centralizirani) bazi podatkov.

Pregled ključnih funkcijskih sklopov (modulov) sodobne, večopravilne, večkanalne, integrirane platforme:

  • Rezervacije
  • Promocija in marketing
  • Prodaja vseh vrst vstopnic s sedežnim redom ali brez sedežnega reda, z omejitvijo razposložljivih kvot ali brez omejitve kvot, paketov, darilnih bonov, storitev z urnikom, storitev brez urnika, …
  • Trgovina (maloprodaja z vključenim materialnim poslovanjem)
  • Upravljanje prostorov (Space management)
  • CRM (Customer Relationship Management)
  • HRM (planiranje in upravljanje človeških virov)
  • TIME & ATTENDANCE (evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu z evidenco delovnega časa ter obračuni in poročili za obračun plač in drugih izplačil na osnovi dela)
  • Distribucija (prodaja produktov na fizičnih prodajnih mestih ali drugih prodajnih poteh partnerskih mrež)
  • Spletne rezervacije (B2B, B2C)
  • Spletna prodaja produktov (B2C, B2B)
  • Upravljanje programov zvestobe (Loyality schemes management)
  • Upravljanje članskih programov (Membership schemes management)
  • Elektronska kontrola vstopa obiskovalcev (stacionarna oziroma fiksna opcija, mobilna opcija)
  • Sistem finančnih in materialnih poročil
  • Poglobljena analitika podatkov
  • Vmesniki za povezovanje platforme z zalednimi poslovnimi rešitvami (npr. programom finančnega računovodstva)
  • Vmesniki za povezovanje platforme z rešitvami t.i. tretjih partnerjev (npr. plačilne storitve bank ali drugih ponudnikov)

Družba Programski atelje A&Z, informacijski inženiring, d.o.o. ima 25-letne izkušnje na projektih v nišni industriji sodobnega elektronskega tiketinga, tako doma, kot v regiji pa tudi na najbolj razvitih trgih. Na tej osnovi smo kompetentni ponuditi:

  • mednarodno referenčni ‘know-how’,
  • celovito rešitev, kar vključuje hardver, softver ter spremljevalne storitve,
  • projekt uvajanja,
  • svetovalne storitve, katerih rezultat je novo ustvarjena dodana vrednost,
  • vzdrževanje platforme, kar obsega tudi njene posodobitve in nadgradnje.