Razvoj in uvajanje inovativnih programskih rešitev za področje zdravstva sta v prvi fazi delovanja pomembno prispevala k poslovnim rezultatom, ki so omogočali širitev razvojnega tima, zato si ta segment delovanja zasluži nekoliko podrobnejšo obravnavo.

V obdobju prvih petih let delovanja gradi razvojni tim svoje kompetence in strokovni renome na področju programskega inženirstva ter ustvarja največje število odmevnih referenc v segmentu javnega zdravstva. V relativno kratkem obdobju med leti 1989 in 1993 je tako razvita in uspešno uvedena vrsta avtorskih programskih rešitev za področje epidemiologije ter laboratorijske analitike in diagnostike, katere močno, nekatere med njimi pa celo ključno, zaznamujejo pionirsko obdobje vstopanja računalništva v slovensko družbo. Naj kot zanimivost navedemo, da so bili mnogi izmed prvih PC računalnikov, ki so jih v tistih nabavljale zdravstvene ustanove za potrebe javnega zdravstva, kupljeni prav z namenom namestitve in uporabe programske opreme, razvite v Programski delavnici A&Z – samostojni razvojni skupini. V nadaljevanju je kronološki pregled tega izjemno inovativnega, hkrati pa tudi plodnega razvojnega obdobja.

Januarja 1989 je predana v uporabo že druga, prenovljena in dopolnjena različica programske rešitve SPC_2000 (nadgradnja SPC XXI) za podporo centralne nabave, skladiščenja in distribucije cepiv, ki je potekalo pod okriljem in strokovnim nadzorom Inštituta za varovanje zdravja RS (današnji NIJZ).

Tehnološka in organizacijska revolucija

Junija 1989 se zaključi uvajalno obdobje ter naročniku preda v redno uporabo programska rešitev Survival_2000 za podporo spremljanja nalezljivih bolezni, epidemij in klicenoscev ter ocenjevanje stanja v RS, ki je bila razvita v sodelovanju z zdravniki epidemiologi na Inštitutu za varovanje zdravja RS (današnji NIJZ). Prinesla je pravo tehnološko in tudi organizacijsko revolucijo na področju obdelave podatkov v tedanji slovenski in jugoslovanski epidemiologiji, zato naj ji bo namenjeno nekaj več pozornosti. Dotedanja periodična obdelava podatkov o zbolelih in umrlih na centralnem (mainframe) IBM računalniku v zunanjem računalniškem centru MC, se je namreč preselila na PC računalnike na delovnih mizah epidemiologov, podatki, ki jih je bilo možno obdelovati v realnem času, pa so postali zdravnikom dostopni v vsakem trenutku.

Spremenila sta se tudi sam način in organizacija zbiranja in zajemanja podatkov. Prejšnji, centralno organiziran sistem zajemanja podatkov, v katerem so se standardizirani prijavni kartončki s podatki obolelih in umrlih za nalezljivimi boleznimi enkrat mesečno pošiljali iz območnih Zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Novem mestu, Murski Soboti, Ravnah na Koroškem, Novi Gorici in Kopru na Inštitut za varovanje zdravja RS, kjer so se podatki vnašali v centralno evidenco, je nadomestil sodobno zasnovan distribuiran sistem.  V novo zasnovanem sistemu so se podatki iz prijavnih kartončkov s pomočjo računalniškega programa Survival_2000 na območnih ZZV-jih vnašali v lokalne (regionalne) evidence, od koder so se v elektronski obliki na disketah (internet in elektronska pošta v tistem času še nista obstajala) pošiljali v centralno evidenco obolelih in umrlih za nalezljivimi boleznimi v RS.

Za takratne čase izjemno napredna rešitev je bila deležna velikega zanimanja stroke zunaj Slovenije in že junija 1990 je bila izvedena prva namestitev programa na Pokrajinskem zavodu za zdravstveno varstvo – Inštitutu za epidemiologijo v Novem Sadu. Čeprav so interes za uvajanje programa Survival_2000 pokazali vsi takratni republiški zavodi za zdravstveno varstvo, prav tako pa tudi paralelni zdravstveni sistem, ki je deloval znotraj jugoslovanske vojske, je nadaljnjo širitev programa preprečil razpad Jugoslavije. Programska rešitev Survival_2000 je sicer v Sloveniji uspešno uspešno delovala vse do leta 2014 – torej celih 25 let, ko so jo zamenjale nove integrirane programske rešitve. V računalništvu je 25 let skorajda neskončno dolga doba in če samo pomislimo kakšne vse spremembe so se zgodile v tem času na področju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij je iz današnjega zornega kota povsem jasno, da je bila rešitev Survival_2000 vizionarska in daleč pred časom.

Junija 1990 je bila lansirana prva verzija programske rešitve HMLab_2000 za evidentiranje rezultatov mikrobioloških in imunoloških analiz vzorcev humanega izvora z nastavkom ekspertnega sistema za avtomatsko kreiranje izvidov opravljenih analiz ter izdelavo obdobnih poročil o delu mikrobioloških in imunoloških laboratorijev, ki je bila razvita ter v nadaljevanju njene dolgoletne uporabe večkrat nadgrajevana v sodelovanju s strokovnjaki iz različnih zdravstvenih ustanov. V uporabi je bila v laboratorijih Inštituta za varovanje zdravja RS (današnji NIJZ), laboratorijih območnih Zavodov za zdravstveno varstvo v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Kopru, Novi gorici in Kranju, laboratorijih Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti v Ljubljani in še nekaterih drugih laboratorijih vse do leta 2003 – celih trinajst let torej, ko je družba Programski atelje A&Z, d.o.o. sprejela strateško odločitev, da zaradi hitro potekajoče specializacije skrči svoj široki portfelj programskih rešitev in je pričela s svojimi produkti postopoma izstopati iz segmenta zdravstva.

Programska rešitev Ekos_2000

Aprila 1991 je lansirana in dana v redno uporabo programska rešitev Ekos_2000 za evidentiranje mikrobioloških analiz vzorcev živil z nastavkom ekspertnega sistema za avtomatsko kreiranje izvidov ter izdelavo obdobnih poročil o delu mikrobioloških laboratorijev je bila razvita v sodelovanju s strokovnjaki iz različnih zdravstvenih ustanov. V uporabi je bila v laboratorijih Inštituta za varovanje zdravja (današnji NIJZ), laboratorijih območnih Zavodov za zdravstveno varstvo v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Kopru, Novi gorici in Kranju, laboratorijih Inštituta za higieno živil pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in v nekaterih drugih ustanovah. Rešitev so uporabljali tudi laboratoriji za nadzor nad kvaliteto vhodnih surovin in končnih proizvodov v živilski industriji, ki je bila zavezana k delovanju znotraj standarda HACCP. Takšen primer je bil recimo laboratorij za kontrolo kakovosti v Fructal-u Ajdovščina in nekateri drugi. Prilagojena rešitev za evidentiranje kemijskih analiz vzorcev voda se je uporabljala tudi v kemijskih laboratorijih Inštituta za varovanje zdravja (današnji NIJZ) ter kemijskih laboratorijih območnih Zavodov za zdravstveno varstvo v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Kopru, Novi gorici in Kranju. Program Ekos_2000 je bil v uporabi do leta 2003, ko se je družba Programski atelje A&Z, d.o.o. odločila izstopiti iz tega področja in svoj razvojni potencial usmeriti v druga področja.

Januarja leta 1993 je bil lansiran in predan v redno uporabo informacijski sistem Cepi_2000 za področje planiranja obveznega programa cepljenja, evidentiranje izvedenih cepljenj ter monitoring cepljenja v Sloveniji, ki je bil razvit v sodelovanju s strokovnjaki za področje epidemiologije na Inštitutu za varovanje zdravja RS (današnji NIJZ). Za tiste čase in za takrat razpoložljivo računalniško tehnologijo ter ob upoštevanju dejstva, da na slovenskem trgu telekomunikacij še niso obstajale napredne digitalne storitve, ki bi omogočale hiter in zanesljiv prenos podatkov na daljavo, je šlo za izjemno napredno, celo vizionarsko zasnovan sistem. Podatke o novorojenih otrocih in obveznikih za cepljenje je centralni register obveznikov za cepljenje na podlagi zakona pridobival namreč neposredno iz enotnega in edinega referenčnega vira podatkov – centralnega registra prebivalstva (CRP) RS, prenos podatkov pa je potekal na takrat edini možni način, torej z disketami. Na enak način je potekala tudi distribucija podatkov iz centralne evidence obveznikov za cepljenje v lokalne evidence devetih Zavodov za zdravstveno varstvo. Celoten proces je potekal v ponavljajočih se cikličnih fazah: pridobivanje osnovnih podatkov iz CRP in njihovo dopolnjevanje s strokovnimi podatki, distribucija podatkov na cepilna mesta, evidentiranje dogodkov o cepljenju, zbiranje podatkov o cepljenjih, obdelovanje podatkov ter poročanje in obveščanje. Kronologija tega pomembnega projekta je sledeča.

Marca 1991 Ministrstvo za zdravstvo RS potrdi podprojekt Zdravstvenega informacijskega sistema (ZIS) v socialnomedicinski, higienski, epidemiološki in zdravstveno – ekološki dejavnosti.

Oktobra 1992 je izdelan je osnutek projekta Razvoja in uvajanja računalniško podprtega sistema vodenja osrednje zbirke podatkov obveznikov za cepljenje v RS ter distribuiranih podatkovnih zbirk na nivojih zdravstvenih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko cepljenja.

Osnovna informacijska struktura

Leta 1993 Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) po sistemskih spremembah in ponovni uvedbi zdravstvenega zavarovanja za potrebe lažjega in natančnejšega obračunavanja zdravstvenih storitev opremi slovensko zdravstvo z 2.700 osebnimi računalniki, kar je v tistem času umestilo Slovenijo v evropski vrh na področju informatizacije delovnih mest v zdravstvu. S tem je slovensko zdravstvo dobilo osnovno informacijsko infrastrukturo, ki je omogočila uvajanje različnih uporabniških računalniških rešitev, ki pa so praviloma podpirale rutinska administrativna opravila, le redko pa strokovno medicinsko delo zdravnika. Z distribucijo računalnikov ZZZS so bili izpolnjeni pogoji in vzpostavljeno stanje, da je Cepi_2000 lahko povezal vse hierarhične nivoje v dejavnosti cepljenja – od Inštituta za varovanje zdravja RS v vlogi krovne inštitucije, ki je kreirala politiko cepljenja ter koordinirala in bdela nad izvajanjem programov obveznega cepljenja, preko območnih Zavodov za zdravstveno varstvo v vlogi območnih koordinatorjev cepljenja pa vse do uradno imenovanih zdravnikov cepiteljev v dispanzernjih in ambulantah v katerih se je izvajalo cepljenje.

V februarju 1993 je izdelana projektna naloga z naslovom Informacijski sistem za spremljanje načrtovanja, izvajanja in ocenjevanje obveznega programa cepljenja v Sloveniji in njegova vključitev v nacionalni program cepljenja. Marca istega leta se prične izvedba projekta po predvidenih fazah.

Aprila 1994 sledi začetek testnega uvajanja ter strokovne verifikacije in validacije prve verzije rešitve Cepi_2000.

Marca 1995 se z namestitvijo programa na računalnike na večini cepilnih mest po Sloveniji zaključi formalni verifikacijsko validacijski  postopek.

V 1996 je programska rešitev Cepi_2000 v Uradnem listu RS navedena kot obvezno delovno orodje imenovanih cepiteljev. Ur.l. RS št. 1/1996 z dne 12.1.1996 v delu besedila, ki se nanaša na Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1996, navaja: »Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS. Obvezno je vodenje evidenc in poročanje s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.« Objava v Uradnem listu RS je precedens, saj je bil to prvi primer, da je bila uporaba neke programske rešitve zavezujoča za vse deležnike, ki sodelujejo v neki dejavnosti.

V času med septembrom in decembrom 1996 poteka prenova in nadgradnja prve verzije Cepi_2000, ki jo je sprožila sprememba formata zapisa v centralnem registru prebivalstva.

Prenovljena različica sistema

Februarja 1997 je zaključen verifikacijsko validacijski postopek za Cepi_2000 ver. 2.0. ter opravljena formalna primopredaja prenovljene in nadgrajene različice sistema. Programska rešitev omogoča: vodenje kartotek, hitra iskanja in pregledovanja kartotek ter selekcije skupin obveznikov, avtomatsko izdelavo idealnih individualnih urnikov cepljenja, optimizacijo individualnih urnikov cepljenja, avtomatsko izdelavno naročilnic za potrebna cepiva, evidentiranje dobave in porabe cepiv (povezava s programsko rešitvijo SPC_2000), avtomatsko kreiranje in izpisovanje vabil za cepljenje, podrobno kvantitativno in kvalitativno evidentiranje neželenih stranskih učinkov po cepljenju, izpisovanje strokovnih navodil, izdelavo rutinskih obdobnih statističnih poročil in drugo.

Septembra 1997 so zaključene nadgradnje programske opreme in baz podatkov na vseh računalnikih na cepilnih mestih širom Slovenije in rešitev Cepi_2000 ver. 2.0. preide v rutinsko uporabo.

Januarja 2000 je po navedbi Ur.l. RS št. 3 – 14.1.2000, str. 313 – 317 program Cepi_2000 v uporabi na 115. cepilnih mestih, ki delujejo v programu rednega cepljenja, uporablja pa ga 331 akreditiranih cepiteljev. Iz področja obveznega cepljenja se je program Cepi_2000 razširil tudi na nekatera druga področja in v leto 2000 so bile redni rutinski uporabi še tri modificirane različice informacijskega sistema z nastavkom ekspertnega sistema: Cepi_2000 II ver. 2.0. za poljubne ciljne – predvsem poklicne – skupine, pri čemer dopušča rešitev upravljanje do 100 različnih skupin, za vsako med njimi pa je možno oblikovati karakteristični program cepljenja z vsemi potrebnimi parametri; Cepi_2000 UKC ver. 2.0. za potrebe načrtovanja in spremljanja cepljenja zaposlenih v UKC; Cepi_2000 MNZRS ver. 2.0. za potrebe načrtovanja in spremljanja cepljenja pripadnikov Ministrstva za notranje zadeve RS. Po mnenju stroke ter v neposredni primerjavi z drugimi članicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je imela Slovenija v tistih letih daleč najboljšo informacijsko podporo za izvajanje sistemskega monitoringa nad načrtovanjem in cepljenjem prebivalstva.

Razvoj novih računalniških in telekomunikacijskih tehnologij

Z razvojem novih računalniških in telekomunikacijskih tehnologij, še posebej sodobnih digitalnih telekomunikacij ter prihodom interneta, je v letih ob prehodu milenija začela nastajati sodobna infrastruktura in oblikovale so se okoliščine, v katerih bi bilo možno v nekaj mesecih ter za relativno nizke stroške realizirati celovito prenovo sistema Cepi_2000 in ga postaviti na nove tehnološke temelje. Strokovno znanje in inovativni potencial razvojne ekipe niso bili nikoli vprašljivi, hkrati pa je bilo na drugih področjih delovanja podjetja Programski atelje A&Z, d.o.o. že akumuliranih dovolj izkušenj pri razvoju programskih rešitev na novih tehnologijah in uporabi istih. Na povsem rutinskem vsakodnevnem nivoju sta recimo delovali rešitvi: e-BON za upravljanje sistema subvencionirane prehrane študentov ter SI Ticketing System za upravljanje prodaje vstopnic v kulturnih ustanovah.

Na tej osnovi je bil med junijem in avgustom leta 2001 pripravljen pisni osnutek projektne naloge z naslovom e-CEPI – Celovita prenova računalniškega sistema za podporo načrtovanja, spremljanja in upravljanja cepljenja v R Sloveniji (avtor Zoran Bistrički), ki je iz tehnološkega vidika (sama doktrina in strokovni vidik se nista namreč prav v ničemer spremenila) obdelala izziv celovite prenove informacijskega sistema Cepi_2000. Avtor zaključi osnutek projektne naloge z mislijo: »Gotovo bo tudi na področju cepljenja informatizacija še napredovala, toda očitno je razvoj tehnologij in znanja v računalništvu in telekomunikacijah hitrejši kot so zmožnosti države, da bi to izkoristila s ciljem varovanja zdravja in preprečevanja ter obvladovanja bolezni. Zato bo naš končni cilj, da današnje težave preoblikujemo v priložnosti ter s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij popeljemo cepljenje na pot prihodnosti v novem tisočletju.« Žal je ostalo samo pri predlogu, do izvedbe pa ni prišlo nikoli. 

Čeprav nekoliko zastarel, je ostal Cepi_2000 v redni vsakodnevni uporabi vse do leta 2009, ko so ga pričele nadomeščati nove rešitve. Leta 2016 je bil na željo naročnikov narejen še zaključni izvoz vseh podatkov, ki so bili predani njihovim pooblaščenim upravljalcem, izvorne podatkovne zbirke v relacijski bazi podatkov AZ3base pa so bile dokončno in za vedno izbrisane.

S tem se je tudi dokončno in za vedno zaključilo vznemirljivo in izjemno plodno obdobje pionirskih raziskav in razvoja inovativnih programskih rešitev ter njihovega uvajanja v slovensko zdravstvo, ki je trajalo dolgih sedemindvajset let, kar je v svetu računalništva cela večnost.