Vstopnice, kupljene v spletnih trgovinah so, enako kot vstopnice kupljene na fizičnih prodajnih mestih, unikatne in kodirane z unikatno kodo. Vstopnice prodane na prodajnih mestih, so natisnjene na odlično zaščitenem papirju in jih je težko ponarediti (no ja, tudi denar se ponareja, a tega z vstopnicami za 10 EUR ne bo nihče počel).
Drugače je seveda s print@home vstopnicami, ki jih obiskovalci kupijo v spletnih trgovinah in si jih natisnejo sami. Takšne vstopnice je seveda vedno možno kopirati oziroma ponovno natisniti. Kaj torej narediti, da ne bi prireditelji zaradi nepoštenosti obiskovalcev trpeli škode?


V vsakem pogovoru o uvajanju print@home vstopnic se na strani prirediteljev slej ko prej pojavi isti dvom: „Kako naj kontroliramo vstopnice, ki jih obiskovalci natisnejo na svojem tiskalniku?“ V okolju, kjer je zaupanje na nizki ravni in v katerem je strah pred zlorabami in goljufijami vseprisoten, se je res težko odreči kontroli in zaupati v poštenost kupcev vstopnic. Kako torej zagotavljati učinkovit nadzor nad print@home vstopnicami?

Dokler se pogovarjamo o dvomestnem številu print@home vstopnic, je možno izvajati ročno kontrolo. Prireditelj si namreč lahko izpiše seznam print@home vstopnic na papir in vsako prinešeno vstopnico enostavno poišče na seznamu in jo prečrta. Dokler je seznam dolg eno ali dve A4 strani, kar je približno 100 vstopnic, je takšen nadzor print@home vstopnic enostaven in priročen ter tudi dovolj hiter. S podanimi omejitvami glede števila print@home vstopnic je takšen sistem nadzora dovolj učinkovit, njegova največja prednost pa je seveda v tem, da je poceni. Prireditelji z njim nimajo stroškov, obiskovalci pa so seveda navdušeni, saj lahko vstopajo na prizorišče s print@home vstopnicami.

Kaj pa, ko se preko interneta proda več vstopnic, kot jih je moč nadzirati z ročnim sistemom kontrole? V takšnih primerih je seveda potreben tehnični pripomoček, s katerim je možno print@home vstopnice enostavno in hitro skenirati ter elektronsko ugotavljati njihovo veljavnost. Pri izbiri primerne opreme, je potrebno seveda upoštevati specifične pogoje dela na vhodih v prireditveni prostor ter infrastrukturne, logistične, varnostne, ergonomske in druge vidike. Šele skozi celostno obravnavo izzivov se pokaže primernost ali neprimernost posameznega kandidatnega produkta.

Cene tehničnih pripomočkov, ki ustrezajo razmeroma enostavnim pogojem uporabe v neproblematičnih okoljih, se gibajo okoli 900 EUR. Zahtevnejši kot so pogoji uporabe, bolj zmogljiva in robustna mora biti oprema, cene pa hitro dosežejo okoli 1.650 EUR.

Za razmere v katerih delajo slovenski prireditelji, je to seveda veliko denarja, čeprav bi se vložek v opremo razmeroma hitro povrnil. Računajmo: prihodek prireditelja X, ki organizira letno vsaj 10 dogodkov, na katere privabi vsaj po 300 obiskovalcev s plačanimi vstopnicami, ki jih prodaja po 10 EUR, je 10 dogodkov x 300 obiskovalcev x 10 EUR, torej 30.000 EUR. Pri tveganju 5% zlorab, kar pomeni v povprečju 15 neveljavnih vstopnic na vsakem dogodku, gre torej za 1.500 EUR potencialnega izpada prihodka od prodanih vstopnic. Za ta znesek je seveda možno kupiti zmogljivo namensko opremo, ki omogoča elektronsko kontrolo (validacijo) vstopnic. Ta izračun jasno pokaže, da se nakup opreme izplača, toda prireditelji vidijo predvsem znesek, ki bi ga morali investirati in ta jih odvrača od nakupa opreme.

Sprejeli smo torej izziv in začeli razmišljati kako bi lahko znatno znižali izdatke za opremo. Razen čim nižje cene je bilo seveda potrebno upoštevati še vrsto parametrov. Poceni rešitev namreč ne more zadovoljivo rešiti izziva učinkovite validacije vstopnic, vse dokler ni tako enostavna za uporabo, da jo zna brez problemov uporabljati vsak varnostnik, biti pa mora tudi izjemno priročna in dovolj robustna. Gledano iz čisto formalnega tehničnega vidika je potrebna naprava s sledečimi minimalnimi lastnostmi: imeti mora kamero s katero je možno čitati različne vrste kod, omogočati mora dovolj hiter prenos podatkov in dopuščati mora, da se nanjo namesti ustrezen namenski program, ki bo prebrane kode validiral. Tem pogojem ustreza večina pametnih telefonov.

Razvili smo torej program, ki se ga naloži na pametni telefon z operacijskim sistemom Android (verzija 4.1. ali več) in katerega namen je, da uporabi kamero telefona za skeniranje vstopnic. Takšna rešitev seveda ni in tudi ne more biti popolni nadomestek za profesionalno namensko opremo, toda pametni telefoni so cenovno zelo dostopni. Kako rešitev deluje, si lahko ogledate v kratkem filmu, testiranja pa so pokazala, da je možno s telefonom poskenirati okoli 15 vstopnic v minuti.