Mojekarte

Sistemska platforma za marketing in prodajo produktov industrije prireditev, dogodkov in doživetij

Razprava: Vlaganje v publiko je dolgoročna naložba


Glasbena industrija je zaradi pandemije Covid-19 padla v stanje hibernacije. Prizorišča glasbenih in tudi ostalih prireditev in dogodkov so bila ena prvih, ki so morala zaradi nastale situacije in izrečenih ukrepov zapreti svoja vrata in kot je to videti po desetih mesecih vse kaže, da bodo tudi ena zadnjih, ki jih bodo lahko ponovno odprla.
 


Glasbena industrija je zelo razvejana in daje neposredno zaposlitev ne samo glasbenim izvajalcem, temveč tudi: glasbenim menedžerjem, agentom, producentom, promotorjem, odrskim delavcem, mojstrom za zvok in svetlobo in mnogim drugim. Posredno daje delo tudi ponudnikom odrske, video, audio in druge opreme, izvajalcem gostinskih storitev, marketinškim in ticketing agencijam in še bi lahko naštevali.

Kulturni in kreativni sektor EU ustvarja 4,4% evropskega GDP-ja in zaposluje okoli 12.000.000 ljudi. Kako pomembna je glasbena industrija za posamezno nacionalno gospodarstvo pokažejo naslednji podatki. Na lestvici, ki ocenjuje vrednost glasbene industrije z živo glasbo v letu 2018 v državah EU je na prvem mestu Nemčija, kjer je vrednost tega trga ocenjena na 1,7 milijarde USD, sledi Velika Britanija z 1,4 milijarde USD, na tretjem mestu je Francija z 0,8 milijarde USD, potem pa si sledijo Italija, Nizozemska, Rusija in tako dalje. Po podatkih združenja Live DMA, ki povezuje 2109 glasbenih prizorišč in preko 400 festivalov v 13 državah EU, je bilo v letu 2017 organiziranih več kot 233.500 glasbenih dogodkov, na katerih se je zvrstilo 381.760 izvajalcev, prisostvovalo pa jim je kar 56.000.000 obiskovalcev. Ustvarjeni prihodki so dosegli 2.240.460.000 EUR, kar je približno 50-kratnik slovenskega bruto domačega proizvoda v letu 2018. 27% skupnih prihodkov so ustvarile prodane vstopnice; 35% prihodkov so ustvarila sponzorstva in različne podpore, ki jih namenjajo za takšne dejavnosti mesta, regije in države, organizatorji pa jih pridobivajo tudi iz EU virov; 18% prihodkov je ustvarila prodaja hrane in pijač; 20% prihodkov pa so ustvarili drugi (neopredeljeni) viri. Skupni stroški v letu 2017 so bili 2.238.543.000 EUR. Od tega je bilo kar 33% neposrednih programskih stroškov; 25% sredstev je bilo namenjenih za plače redno zaposlenih, izplačila honorarjev zunanjim sodelavcem, plačila stroškov prostovoljcem in druga izplačila povezana z delom; 9% je bilo namenjenih za stroške infrastrukture, kar vključuje najemnine, zavarovanja, energijo, vodo, manjše predelave, dodatne instalacije in podobno; 30% pa je bilo drugih (neopredeljenih) stroškov. Četudi se navedeni podatki nanašajo le na en segment celotne glasbene industrije, to je ‘live music’, jim ni mogoče očitati pomanjkanja reprezentativnosti. Ob tem so tudi nadvse impresivni in kažejo razsežnost evropske glasbene industrije.

Za tiste, ki smo na takšen ali drugačen način del te industrije, je vprašanje kako se bo v prihodnjih mesecih razvijala situacija, ki je posledica pandemije Covid-19, seveda ključno. Kdaj bodo prepovedi umaknjene in bo glasbena industrija lahko spet pričela delovati? Pod kakšnimi pogoji bo možno njeno delovanje? Kakšen bo sploh obseg dela in ali bo ta zadostoval za vzdrževanje tehničnih, storitvenih in drugih pogonov v obsegu pred krizo, ali pa bo potrebno njihovo krčenje? Koliko ljudi bo v tem primeru ostalo brez dela? Kot vidimo odpira aktualna situacija množico vprašanj, odgovorov nanje pa je malo, ali pa jih sploh ni. Po mnenju glasbenih organizacij, strokovnih združenj in festivalov do sedaj še nobena vlada znotraj EU ni sprejela ustreznih ukrepov, ki bi ublažili ta negotov položaj. Namesto sistemskih rešitev, ki bi jih morala sprejeti in udejanjiti politika, smo tako priča situaciji, da nekatere rešitve ponujajo kar vodilni igralci na globalnem trgu, med katerimi – občasno z zelo nenavadnimi, celo povsem nesprejemljivimi idejami – prednjači multinacionalka Ticketmaster. 

Čeprav to navzven morda ni videti tako, ker je vse skupaj zavito v umetno meglo vznemirljivega, dinamičnega in privlačnega šovbiznisa, je organizacija live music dogodkov, kot so na primer glasbeni festivali, v svojem pravem bistvu delovno intenziven, na trenutke pa tudi zelo stresen projekt, ki poteka vse dni v letu in se odvija v 12 mesečnih ciklih. Že dan po zaključku festivala, ko publika še zapušča prizorišče polna svežih vtisov, doživetij in novih poznanstev, se za organizatorje začenja post-festivalsko obdobje priprave zaključnih obračunov in finančnih poročil, izdelave ocen uspešnosti, intenzivne komunikacije s sponzorji in partnerji, izplačevanja honorarjev zunanjim sodelavcem in še in še. Zaključiti festival pomeni še vse kaj drugega kot podreti odre, pospraviti odrsko tehniko in počistiti okolico. In ja, takoj po zaključku festivala se že začne načrtovanje in priprave na prihodnji festival. V vsakem segmentu celotne festivalske organizacije se izmenično vrstijo enkrat bolj, drugič spet manj delovno intenzivna obdobja, le ena dejavnost pa poteka praktično brez vsake prekinitve. To je prodaja vstopnic.

Mnogi organizatorji začenjajo prve prodajne kampanje že takoj po zaključku festivala, nekateri pa ponudijo vstopnice za prihodnji festival po akcijskih »early bird« cenah že kar med samim festivalom. Še posebej velja to za tiste organizatorje, ki ustvarjajo in utrjujejo festivalsko blagovno znamko ter gradijo zaupanje publike na dolgi rok. Glasbeni festivali, ki delujejo kot prave skupnosti (community) ljudi s podobnimi glasbenim okusom, ali pa celo življenjskim slogom niso redki. Mnogi koncerti in festivali, med njimi tudi takšni z dolgoletno tradicijo neprekinjenega delovanja, so v maju, ko nastaja ta prispevek, že dokončno odpovedani oziroma preloženi na leto 2021. Kaj bo z že kupljenimi vstopnicami? Bodo dobili kupci denar za plačane vstopnice nazaj? Kdaj in kako? Bodo karte veljale za festival naslednje leto? Kakšne so možnosti za odpoved že plačane rezervacije namestitve v času festivala in kakšni so stroški odpovedi? Mnogi udeleženci imajo kupljene tudi letalske karte in tako dalje. Za veliko večino obiskovalcev je udeležba na festivalu povezana z vrsto aktivnosti in predpriprav na dolgo pričakovani dogodek in vse skupaj ni niti najmanj enostavno.

Na tradicionalnem prizorišču v Tolminu bi moral avgusta 2020 svojo 10-letnico praznovati festival Punk Rock Holiday. V minulih mesecih je šlo vse super. Predprodaja vstopnic na novi festivalski prodajni platformi, ki bazira na tehnologiji Mojekarte™, se je začela domala spektakularno, saj je bil prvi kontingent vstopnic razprodan v manj kot eni uri, še preden je sploh bilo znano ime kakšnega izvajalca.

Krajšo novico o tem si lahko preberete na povezavi https://www.mojekarte.si/si/blog/1663/early-bird-kontingent-vstopnic-za-punk-rock-holiday-x-2-0-razprodan-v-49-minutah.html.

Tudi vsi nadaljnji kontingenti vstopnic so bili razprodani in festivalske vstopnice so pošle še pred koncem leta 2019, organizator pa je objavil, da je Punkrockholiday 2.0. razprodan. Potem pa se je zgodil Covid-19 in vse postavil na glavo. Meseca maja je postalo dokončno jasno, da festivala v letu 2020 ne bo mogoče izvesti in sprejeta je bila odločitev o njegovi preložitvi na 2021. Preložitev festivala pomeni za vsakega organizatorja nepredstavljiv finančni izziv. Nobena skrivnost ni, da se del stroškov vsakega festivala financira iz naslova prodanih vstopnic. Povedano drugače. Organizator nima denarja, ki ga je prejel za prodane vstopnice, na svojem bančnem računu, ampak z delom tega denarja že financira predprodukcijske in druge stroške naslednjega festivala. Po takšnih zakonitostih pač deluje ta tvegana industrija.

Ker smo v minulih dneh in tednih s strani stalnih obiskovalcev festivala z vseh strani sveta prejeli veliko srčnih sporočil in besed vzpodbude ter idej za zmanjšanje finančne izgube, ki jo je utrpel festival Punk Rock Holiday, smo se odločili, da bomo začeli s kampanjo množičnega financiranja in skušali na ta način v največji možni meri nadomestiti izgubo zaradi pandemije covid-19. Vsem nam je jasno, da je cilj, ki smo si ga zadali, postavljen zelo visoko, saj dosegajo stroški ponujenih paketov skoraj 50% njihove cene, a na drugi strani nas vsak euro vsaj za majhen korak približa preživetju, so objavili na spletni strani festivala.

Ekipa Mojekarte™ se je maksimalno angažirala ter v zelo kratkem času opravila zahtevno nalogo in lansirala platformo za izvedbo kampanje https://punkrockholiday.mojekarte.si/en/all.html. Iskreno nas veseli, da je bil pričetek kampanje uspešen in verjamemo, da bo tudi visoko postavljeni cilj organizatorjev na koncu dosežen. Na mizi je seveda ogromen vložek, končni rezultat te igre pa bo neposredni pokazatelj zvestobe festivalske publike. Ali bo večletno predano delo organizatorjev in njihov dosedanji vložek v festival na koncu tudi nagrajen z odzivom publike na kampanjo, se bo pokazalo v prihodnjih dneh in tednih.

Integrirana digitalna platforma Mojekarte™ je še enkrat pokazala svojo prožnost in uporabnost, ekipa, ki stoji za njo pa znanje, izkušnje in sposobnost, da se hitro odzove tudi na nepričakovane situacije ter učinkovito reši nastale izzive.

Ljubljana, maj 2020

Zoran Bistrički, svetovalec uprave